banka prosi podrobno pojasnilo o namenu poslovnega posojila

Namen kreditnega posojila je del preverke stranke, ne del ocene kreditne sposobnosti

Banka to ne sprašuje, da bi ocenila kreditno sposobnost, temveč ker mora to zabeležiti v okviru preverke stranke v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). Ta zakon banka zavezuje, da pozna svojo stranko in za kaj stranko uporabljal razmerje ali transakcijo. Kreditna prošnja brez jasnega namena je za banko vrzel v dossieju, neodvisno od vprašanja, ali si kreditno vreden.

Konkretno to pomeni, da banka želi opis, ki se nanaša na kaj merljivega: naložbo v poslovni premoženje, povečanje delovnega kapitala, prevzem drugega podjetja ali refinanciranje obstoječega dolga. Čim bolj konkretno, tem manj dodatnih vprašanj. Nenatančna raba jezika, kot je "splošno poslovanje", pogosto vodi do drugega kroga, ker ga banka ne more povezati s konkretnim denarnim tokom. Ta tema se dotika tudi vprašanja o izvoru premoženja podjetja: kredit za prevzem pogosto zahteva tudi razlago financiranja lastnega deleža.

Od kje je to izvedeno: nadzor strank po ZFPZT

Obveznost preiskave strank je določena v zakonu Wwft in zavezuje institucije, kot so banke, da med drugim dokumentirajo namen in predvideno naravo poslovnega odnosa ali transakcije. To je lastna obveznost banke, ločena od samega ocenjevanja kreditne sposobnosti — zato se lahko namen posojila vpraša tudi ločeno od finančnega utemeljenja zahtevka. Če je zahtevek povezan s prevzemom ali spremembo nadzora, banka pogosto v istem krogu vpraša tudi po „ kdo so končni lastniki podjetja ker spremenjen namen včasih pomeni tudi spremenjeno strukturo. Za natančno besedilo preiskovalne obveznosti je zakon sam prvi vir.