zakaj želi banka vedeti, s katerimi drugimi podjetji smo povezani

Banka preveri UBO-je, skupinsko strukturo in koncentracijsko tveganje

Banka to sprašuje običajno zato, da preveri tri stvari: kdo so končni upravičenci (UBO-ji), kako je podjetje vezano na skupino ali verigo drugih podjetij in ali obstajajo odvisnosti, ki vplivajo na kreditno tveganje. To je del presoje klientov, ki jo morajo banke obvezno izvesti na podlagi Zwft. Vprašanje torej redko izhaja iz radovednosti — povezano je z lastno zakonsko dolžnostjo banke, da pregleda svoje poslovne stranke.

V praksi se vprašanje običajno deli na dva dela. Prvi del se nanaša na lastništvo in nadzor: kdo so delničarji, ali obstaja matično podjetje, ali obstajajo hčerinska podjetja. To se delno ujema s tem, kar je že določeno v registracijska številka, pod katero je podjetje registrirano, saj je skupinsko strukturo pogosto mogoče slediti skozi vpis v Sodni register. Drugi del se nanaša na poslovno povezanost: veliki kupci, veliki dobavitelji, skupna podjetja. Slednje mora banka poznati, da oceni koncentrijsko tveganje — kaj se zgodi s kreditno sposobnostjo podjetja, če odpadne en veliki kupec. To je drugačen vidik kot pri vprašanju o državah, v katerih ima podjetje poslovalnice, ki bolj gre za poslovno razpršenost kot za lastništvo.

Viri: Sodni register in Zwft

Osnovni podatki o pravni obliki, vodilnih osebah in strukturi delničarjev, ki jih banke zahtevajo, se v veliki meri ujemajo s podatki, ki so že javno dostopni v skladu z Zakonom o sodnem registru 2007. Kar banka dodatno sprašuje — naravo poslovnih odnosov z drugimi podjetji in njihov pomen za kontinuiteto poslovanja — ne izhaja iz enega člena, ki je tu naveden kot vir, temveč iz lastne ocene tveganja, ki jo mora banka kot ustanova po Zwft izvesti. Odgovori so lažje razumljivi, če razlikujemo med podatki, ki so dejansko v Sodnem registru, in tistimi, ki jih banka sprašuje kot dodatno, za stranko specifično oceno: prvi so sledljivi do uradnega vira, drugi niso.