zavarovalec želi vedeti, katere škode je imelo moje podjetje kaj navedhem

Zgodovina škod: število, vzrok in znesek na zavarovalniško leto

Zavarovalnica v splošnem zahteva tri stvari na zavarovalniško leto: število škodnih dogodkov, vzrok (na primer požar, vodna škoda, odgovornost, incidenti v kibernetski varnosti) in izplačani znesek ali rezerva za škodo. Včasih se vprašuje tudi o potekajočih škodnih dogodkih, ki še niso zaključeni, in o škodnih dogodkih, ki so bili zavrnjeni. Izpolnite, kaj je navedeno v pregledu zgodovine škod trenutne ali prejšnje zavarovalnice; to je običajno najbolj zanesljiv vir, saj izhaja neposredno od stranke, ki je škodo izplačala ali ocenila. Če takšen pregled manjka, je alternativa lastni register škod s podatki, datumom, vzrokom in postopkom urejanja — pod pogojem, da je skladen s podatki v računovodskih knjigah.

Če nimate datoteke ali pregleda s zgodovinskimi podatki o škodah, ne napolnite s pravo oceno. Zavarovalnica to pogosto preverja glede na svojo politiko sprejemanja in glede na to, kaj je prijavila prejšnja zavarovalnica; ocenjeni znesek, ki se razlikuje od tega vira, povzroči več vprašanj kot pošten "še ni dostopno" s sklenitvijo, da ga pozneje dodate. To nalogo pogosto omenjajo skupaj z vprašanjem o finančnem zdravju podjetja, ker zgodovina škod in solventnost skupaj določata profil tveganja, ki ga zavarovalnica uporablja za premijo. Pri občutljivih zneskih škod pazite na gumb za zaupnost, tako da je znesek viden le tistim, ki dejansko pregledajo vprašalnik.

Zakaj banke in zavarovalnice tukaj drugače sprašujejo

Zgodovina škod ni v zakonski vir, kot je Zakon o trgovskem registru 2007 ali Zakon o prepotrebljavanju prepičanih sredstev — to je lastni kriterij sprejemljivosti zavarovalnice, ki temelji na njenem modelu tveganja. To pojasnjuje, zakaj se format razlikuje med zavarovalnicami: ena vprašuje po vsakem vzroku škode, druga po letu police, tretja pa le po skupnem znesku nad mejo. To se ujema s širšim vzorcem, zakaj banka postavlja druga vprašanja kot zavarovalnica o istem predmetu banka postavlja druga vprašanja kot zavarovalnica o istem predmetu: banke ocenjujejo tveganje pranja denarja in kreditno tveganje, zavarovalnice ocenjujejo zavarovalnost in premijo, in vsaka za to uporablja svoj format brez zakonske osnovne strukture.