zakaj banka sprašuje o financiranju iz tujine

Tuja financiranja vpliva na preprečevanje pranja denarja, ne na kreditno sposobnost

Banka to običajno ne sprašuje zato, da bi kaj izvedela o kreditni sposobnosti, ampak zato, ker to zahteva preiskava stranke. Denar, ki prihaja od zunaj Slovenije — posojilo tujega lastnika delnic, naložba iz države zunaj EU, kreditna linija pri tuji banki — je lahko za banko razlog, da podrobneje povprašuje po izvoru sredstev. To je del preiskave stranke, ki jo mora opraviti vsaka banka na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Banko ne zanima samo znesek sam, temveč vprašanje, ali je mogoče razložiti denarni tok in ali je primeren za podjetje.

V praksi banka to vprašanje pogosto kombinira z vprašanji o izvoru premoženja podjetja in o končnih lastnikih delnic. Če je tuji financiator tudi UBO, želi banka, da se oba odgovora ujemata: posojilo lastnika delnic, ki je že znana kot pomembna oseba, vzbuja manj vprašanj kot denar od neznane strani. Če podjetje nima tuje financiranja, je »ne« tukaj odgovor, za katerega dossier ne potrebuje izvorne dokumente — gre za dejstveno ugotovitev, ne za oceno.

Pravna podlaga: preiskava stranke v Zzpdft

To vprašanje izhaja iz preiskave stranke, ki jo morajo opraviti banke na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma: banka mora imeti vpogled v naravo in ozadje transakcij ter denarnih tokov svojega klienta, tuja financiranja pa spadajo v to. Gre za vprašanje, ki ne izhaja iz Zakona o trgovinskem registru 2007 ali direktive CSRD — ta zakona urejata druge dele dossieja, kot so osnovni podatki podjetja in poročanje o trajnosti. Kdor dvomi, ali je treba sporočiti specifično obliko financiranja, ne bo našel odgovora v samem verižnem dossiiju, temveč v portalu banke ali pri osebji, ki je poslala vprašalnik.