kako banki razložim, kako je naša poslovna struktura s podružnicami organizirana

Vprašanje o strukturi skupine izhaja iz KYC, ne iz CSRD

Banka to običajno sprašuje v okviru pregleda poslovnega partnerja (KYC — "know your customer"), pri čemer gre za tri stvari: kdo je mati, katera hčerinska podjetja sodijo v skupino in kdo ima končno odločevalno moč (UBO — "ultimate beneficial owner"). To je drugače kot konsolidacija skupine, ki se pojavi v poročanju o trajnosti: banka želi vedeti, kdo odloča o čem, ne pa, katere entitete sodijo v CSRD-obseg. Odgovor torej sestoji iz organigrama ali seznama entitet, pri čemer je za vsako entiteto navedeno: statutarno ime, država naselitve in odstotek lastniške udeležbe ali volilne pravice.

Iz enega verige dossierja prihaja: uradno ime podjetja, številka registracije in države, kjer so naslovljeni registri so natanko polja, ki jih želi videti banka za vsako entiteto. Za hčerinsko podjetje v drugi državi je potrebna lokalna registracijska številka, ne le številka matere. Če v dossiery še manjka hčerinsko podjetje, je odgovor "ne, še ni popolno" rednejši kot izpolnjena struktura, ki ni pravilna — banka v primeru dvoma ponovno sprašuje, in nepopoln organigram je prej opazen kot manjkajočega odgovora.

Poslovni register je vir, ne banka sama

Osnova za to vprašanje je Zakon o poslovnem registru 2007: v njem so navedeni podatki o podjetju, ki so zabeleženi, vključno s pravno obliko, upravo in — v primeru strukture skupine — vezmi med matičnim in hčerinskim podjetjem. Banka tu ne preverja ničesar novega, temveč zahteva potrdilo tega, kar je že vpisano pri Trgovinski in obrtni zbornici, dopolnjeno z informacijami o UBO, ki ne izhaja vedno v celoti iz poslovnega registra. Nedavni izpisek za vsako entiteto je torej najpopolnejši dokaz; pri strukturi z več državami je priporočljivo imeti pri roki tudi tuje registracije, četudi v tem dossiyer ni navedeno nobene stalne vira.