moram banko navediti svoje glavne dobavitelje

Da, vendar praviloma samo kot odvisnost in ne kot seznam imen

V praksi v vseh primerih: da, to je vprašanje, na katero banka pričakuje odgovor, vendar si najprej dobro oglejte, kaj se natanko sprašuje. Banke to običajno ne sprašujejo zato, da bi dobile popoln seznam dobaviteljev, ampak da bi ocenile koncentracijsko tveganje: ali je podjetje močno odvisno od enega ali nekaterih dobaviteljev, in kaj se zgodi s poslovanjem, če ti odpadejo. To je del raziskave poslovnega партнерja, ki jo morajo banke obvezno izvajati na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Vprašanje se pogosto pojavi v isti vprašalnik kot vprašanje kaj je izvor premoženja podjetja, ker oba govorita o robustnosti in izvoru denarnih tokov podjetja.

Konkretno banke običajno sprašujejo po odstotku: kakšen delež nakupa pri največjem dobavitelju ali treh največjih dobaviteljih je, in včasih tudi državo sedeža teh dobaviteljev (relevantno za sankcijsko in tveganje pranja denarja). Imena posameznih dobaviteljev so redko potrebna; odstotek in po potrebi sektor je običajno dovolj. Če tega odstotka nimate jasnega, je tudi »brez koncentracije nad X% pri enem dobavitelju« veljaven odgovor, če je to točno. Pozor: to je drugačno vprašanje kot to o povprečni rok plačila dobaviteljem — ki govori o plačilnem obnašanju, ne o odvisnosti.

Od koder to izhaja: raziskava poslovnega partnerja in Register delovanja

Obveznost banke, da postavlja tovrstna vprašanja, izhaja iz raziskave poslovnega partnerja po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma; koncentracija dobaviteljev spada pod širši profil tveganja stranke, ki ga mora banka ugotoviti. Osnovni podatki podjetja samega — pravna oblika, sedež, upravljavci — prihajajo iz Registra delovanja na podlagi Zakona o registru delovanja 2007, vendar informacij o dobaviteljih ni in jih je treba zato posredovati posebej.