kako razložim svojo strukturo delničarjev banki

Banka želi vedeti, kdo je končni upravičeni lastnik

Banka ne sprašuje strukture lastnikov iz radovednosti, ampak da bi ugotovila, kdo je UBO — »ultimate beneficial owner«, naravna oseba, ki je končni lastnik ali ima nadzor. To je obveznost, ki izhaja iz zakonodaje proti pranju denarja, in velja za vsako banko pri vzpostavljanju ali pregledu razmerja s stranko. Torej ni vprašanje, ki ga banka sama zamisli: vsaka banka ga postavlja v skoraj enaki obliki.

Kar konkretno predloži, je shema lastniške verige: kateri subjekt drži kakšen odstotek delnic, vse do naravnih oseb na vrhu strukture. Pri preprosti strukturi — ena holding družba, en lastnik — je to pol A4 liste. Pri več vmesnih holding družb ali tujih delničarjev banka pogosto želi videti izvleček za vsako raven. Isti izvleček uporabiš tudi za registracijska številka, pod katero je podjetje registrirano — to banko običajno prosi v istem koraku obdelave. Če imaš delničarja v drugi državi, se pogosto pojavi tudi vprašanje v katere dežele ima podjetje sedežеker to vpliva na oceno tveganja banke. Če manjka člen — na primer ker tuja mati ne predloži nedavnega izpiska — je »še na voljo« pogost odgovor; banka te nato sama vpraša zanj.

Kje je to navedeno: Poslovni register kot osnovni register

Osnova vsakega sheme delničarjev je vpis v Poslovni register, v katerega so po Zakonu o poslovnem registru 2007 vpisani direktorji, delničarji in razmerja nadzora podjetja. Za nizozemski subjekt je zato nedavni izvleček prvi dokazni dokument; za tuje vmesne holding družbe velja enakovredno iz lokalnega registra. Ta zakon ne pravi nič o tem, kaj mora banka s tem — to izhaja iz zakonodaje proti pranju denarja — vendar pa pravi, kje so podatki, ki jih banka prosi, uradno navedeni.