Zakaj želi banka vedeti, koliko gotovine kroži v našem podjetju?

Gotovina je indikator v pregledu strank

Banka se to sprašuje, ker je gotovino težje slediti kot bančno transakcijo, in to jo naredi za standardno točko pozornosti pri pregledu strank, ki ga morajo izvajati banke na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Banka mora narediti oceno tveganja za vsak poslovni odnos, in visok delež gotovine v prihodkih poveča ta rizični profil, ne glede na to, ali je kaj narobe. To torej ni sum, ampak fiksno vprašanje v rizičnem profilu, ki ga mora banka voditi za vsakega stranko.

Konkretno banka običajno želi vedeti, kolikšen del prihodkov pride v gotovini, iz katere dejavnosti to izhaja (na primer blagajne v trgovini ali storitve, ki se plačajo v gotovini) in ali se je ta delež spremenil glede na prejšnje leto. Če teh številk nemaš jasno, je ocena s jasno razlago o izvoru te ocene običajno sprejemljiva; naga zanikanje brez utemeljitve pa ni. Ista banka pogosto postavlja tudi vprašanja, ki so povezana s tem rizičnim profilom, kot so kakšno je poreklo premoženja podjetja in pri katerih bankah ima podjetje odperte račune — gotovina je za banko en del večje slike, ne samostojno vprašanje.

Od koder izhaja: preiskava odjemalca po ZPPDFT

Obveznost zbirati tovrstne indikatorje tveganja izhaja iz pregleda strank, ki ga Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nalaga bankam: banka ne sme samo vedeti, kdo je stranka, ampak tudi kako denar teče skozi podjetje, da bi lahko prepoznala nenavadno transakcijo. To je drugačna perspektiva kot na primer zavarovalnica, ki raje gleda na finančno zdravje kot na tokove denarja — zato vprašalnik banke dospeje do drugačnega rezultata kot vprašalnik zavarovalnice, čeprav se zdi, da je tema enaka.