Zakaj moram utemeljiti, od kod prihaja denar za začetek poslovanja?

Izvor začetnega kapitala je del preiskave strank

Banka to ne sprašuje iz radovednosti, temveč ker jo Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Zakon o PPPDT) obvezuje, da ve, od kod prihaja denar njenega klienta. Ta pregled klienta ne velja samo na začetku razmerja, temveč tudi kasneje, na primer pri vplačilu kapitala, posojilu direktorja njegovemu lastnemu podjetju ali nenadnem povečanju lastniškega kapitala. Ta tema se prepleta z izvoru premoženja podjetja: banke in včasih tudi zavarovalnice postavljajo to vprašanje v skoraj enaki obliki, le z drugačnim formatom.

V praksi banka sprašuje po konkretnem dogodku: vplačilu lastnih prihrankov, posojilu v družini, prevzemu delnic, poslovnem kreditu. Dokazilo, ki se pri tem prilega, je običajno bankin izvleček iz računa o vplačilu, sporazum o posojilu ali notarski akt pri vnosu kapitala. Če ga nimaš neposredno pri roki, je običajnejše, da vprašanje pustiš odprto, kot da daš odgovor, ki ga ne moreš podpreti. Pri družbi z več delničarji se to vprašanje pogosto dotika tudi kdo so končni imetnike koristi v podjetju biti, ker banka običajno v enem koraku oceni izvor kapitala in strukturo lastništva.

Podlaga: Wwft-pregledovanje strank, ne Handelsregister

Obveznost tega pregleda je določena v Zakonu o PPPDT in je lastna obveznost banke kot institucije, ločena od tega, kaj je že bilo registrirano na Trgovinski komori na podlagi Zakona o trgovinskem registru 2007. Trgovinski register registrira, kdo vodi podjetje in kdo je v njem pristojen, vendar ne, od kod prihaja denar — to je prav razpoka, ki jo zapolni pregled klienta Zakona o PPPDT.